Mame vedo vse!
Štefan je povabil svojo mamo na večerjo v svoje studentsko
stanovanje. Med večerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova
sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Ze nekaj časa ji je po glavi
rojila misel, da imata morda le tesnejši odnos. Nenadoma se je
počutila nesigurno... Med večerjo ju je opazovala. Večkrat se je
vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega,
kot normalno oko lahko vidi. Štefan je videl zamišljeno mamo in rekel:
"Draga mama, vem kaj
misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in
nič več!"
Čez slab teden pravi Julija: "Štefan, odkar je bila tvoja mama tu,
pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!" Štefan pravi: "Ne
verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal."
Vsedel se je za mizo in pisal: Draga mama, ne rečem, da si vzela moj
lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je,
odkar si bila pri nama na večerji, pogrešam lonec.
Tvoj Štefan.
Nekaj dni kasneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere: Dragi
Štefan, ne recem, da ti z Julijo spiš, in tudi ne rečem, da ti z
Julijo ne spiš. Dejstvo pa je, če bi ona spala v SVOJI postelji, bi
lonec že zdavnaj našla...
Tvoja mama
